Beograd, mesto, ki ga pogosto obiščejo izletniki iz Slovenije, skriva v sebi zgodbe preteklosti, ki jih je mogoče odkriti v številnih znamenitostih. Med njimi izstopa Hiša cvetja, ki je danes znana kot zadnje počivališče nekdanjega predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), Josipa Broza Tita. Ta objekt, ki se nahaja na Dedinjah v okviru kompleksa Muzeja zgodovine Jugoslavije, je več kot le grobnica; je spomenik obdobju, ki je močno zaznamovalo življenje v Jugoslaviji in regiji.
Iz zimske rezidence v mavzolej
Hiša cvetja prvotno ni bila mišljena kot grobnica. Zgrajena je bila leta 1975 po načrtih hrvaškega arhitekta Stjepana Kralja, ki je za Tita delal skoraj celo življenje. Objekt s površino 902 kvadratnih metrov je bil zasnovan kot zimski vrt in protokolarni objekt, imenovan "Cvećara" (cvetličarna), namenjen Titovim delovnim potrebam in počitku. Nahajal se je v neposredni bližini Titove rezidence na Užički ulici. Zunanjost objekta je obdana z rumeno fasadno opeko, notranjost pa je obdelana z belim marmorjem. V osrednjem delu je bila prvotno nameščena vodna fontana, obkrožena s cvetjem, medtem ko sta bila v stranskih prostorih urejena delovna soba, salon, knjižnica ter prostori za goste in oddih. Zaradi bližine Titove rezidence je v njej preživel precej časa, še posebej po letu 1977, ko naj bi se po nekaterih poročilih po neformalni ločitvi od soproge Jovanke Broz v njej pogosto zadrževal.
Ko je bil Tito v začetku leta 1980 zaradi zdravstvenih težav na zdravljenju v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, je izrazil željo, da bi ga v primeru smrti pokopali prav v tem zimskem vrtu. Po njegovi smrti 4. maja 1980 so se pričele priprave na pogreb, ki so vodile v preureditev "Cvećare" v njegovo poslednje počivališče. Delavci so v pičlih 72 urah odstranili fontano, na njenem mestu zgradili grobnico in zabetonirali dodatnih 200 kvadratnih metrov za mimohod in tribune za več sto svetovnih državnikov. Rekonstrukcijo je vodil Titov osebni gradbeni inženir Dragomir Gavrilović.
Polemike o zadnjem počivališču in nastanek "Hiše cvetja"
Odločitev o Titovem pokopu je sprožila precej polemik. Med predlogi so bili njegovo rojstno mesto Kumrovec, "Dolina herojev" na Tjentištu, kjer je potekala bitka na Sutjeski, in seveda Beograd. Kljub različnim mnenjem je bila upoštevana njegova poslednja želja. Nekateri biografi povezujejo to željo z njegovo veliko ljubeznijo, partizansko tajnico Davorjanko Paunović - Zdenko, ki je umrla leta 1945.
Predsedstvo SFRJ in Zveza komunistov Jugoslavije sta se po Titovi smrti odločila, da bosta politično usmeritev in obdobje po njegovi smrti poimenovala s sloganom "Tudi po Titu Tito". V luči tega se je pojavila potreba po evfemizmu za Titovo grobnico, saj bi bilo neprimerno imenovati jo grob ali mavzolej. Izbrali so ime "Hiša cvetja", ki je bil dobro sprejet, saj je bil objekt bogato obdan z velikimi cvetličnimi gredami in svežim cvetjem. Ta naziv se je ohranil vse do danes.
Muzej zgodovine Jugoslavije in bogate zbirke
Hiša cvetja je bila za obiskovalce odprta leta 1982, dve leti po Titovi smrti. Postala je nekakšen romarski kraj za milijone ljudi, ki so s svojim obiskom izkazali spoštovanje do nekdanjega predsednika. Po podatkih muzeja jo je do leta 2012 obiskalo 17 milijonov ljudi z vsega sveta.
Za ohranjanje Titovega lika in dela je bil leta 1982 ustanovljen Spominski center Josipa Broza Tita, ki je poleg Hiše cvetja obsegal še Muzej "25. maja", Titovo rezidenco na Užički 15, Biljardnico, Lovsko hišo, Stari muzej, Spominsko zbirko (vila Mir) ter bližnji Muzej "4. julij". Leta 1996 je bil spominski center reorganiziran v Muzej zgodovine Jugoslavije, ki je prevzel tudi Muzej revolucije narodov in narodnosti Jugoslavije.
Današnja stalna muzejska postavitev v Hiši cvetja vključuje spominsko sobo, kjer se obiskovalci lahko vpišejo v knjigo žalosti, ter izložbeni del s štafetami mladosti. Te štafetne palice, vseh oblik in velikosti, je jugoslovanska mladina nosila ob Titovih praznikih, predvsem ob 25. maju, ki je bil praznovan kot "Dan mladosti". Ena izmed štafet, izdelana leta 1979, je delo slovenske umetnice Milene Braniselj.
V sosednjih prostorih muzeja, v spremnem objektu čez park, so razstavljena darila, ki jih je Tito prejel ob obiskih po Jugoslaviji, na svojih potovanjih po tujini ter od svetovnih voditeljev. Zbirka je izjemno bogata in obsega predmete iz različnih držav in kultur, vključno s tradicionalnimi oblekami in narodnimi nošami. Med zanimivimi eksponati so tudi Titovi avtomobili, med drugim Rolls-Royce Phantom V iz leta 1960.
Josip Broz 'Tito': Pretrd za Stalina
Zadnje počivališče Jovanke Broz in aktualne razprave
- oktobra 2013 je bila levo od Titove grobnice pokopana njegova zadnja soproga, Jovanka Broz. Pogreb je potekal z vojaškimi častmi, udeležila pa se ga je večja množica ljudi.
V zadnjih letih se pojavljajo predlogi za spremembo namembnosti Hiše cvetja. Beograjski župan Aleksandar Šapić je napovedal pobudo, da bi objekt preuredili v muzej srbske zgodovine, Tita pa bi po njegovem mnenju vrnili v Kumrovec. Šapić je Tita označil za "avstro-ogrskega kaplarja in velikega zločinca novejše srbske zgodovine". Ta predlog je naletel na oster odziv, Titov vnuk Josip Joška Broz ga je označil za "neumno politično igro", medtem ko je vnukinja Svetlana Broz ocenila, da bi s selitvijo Titove grobnice iz Srbije največ izgubila prav Srbija.
Kljub aktualnim razpravam in spremenjenim družbeno-političnim razmeram, Hiša cvetja ostaja pomemben del jugoslovanske in srbske zgodovine. Čeprav se je nekoč stalno pred objektom izmenjevala častna straža JLA, kasneje pa Vojska Jugoslavije, danes kompleks spada pod pristojnost Ministrstva za kulturo Republike Srbije. Kljub temu, da se obiskovalci pogosto spominjajo časa "bratstva in enotnosti" z nostalgijo, Hiša cvetja še vedno privablja obiskovalce, med katerimi je po navedbah zaposlenih največ Slovencev. V zadnjih letih je zanimanje za obisk nekoliko naraslo, še posebej maja, meseca Titovega rojstva in smrti. Skupno je hišo v treh desetletjih obiskalo več kot 20 milijonov ljudi.
Umetniška dela in arhitekturne podrobnosti
Ob poti do Hiše cvetja stoji spomenik maršala Tita, ki je sestavljen iz bronastega celopostavnega kipa Tita v vojaškem plašču in nizkega kamnitega podstavka. Celoten spominski kompleks je "posejan" z različnimi umetniškimi figurami in kipi, ki pričajo o obdobju, ko je bil Tito na oblasti. Arhitektura objekta, kljub prvotni funkciji zimskega vrta, odraža moč in pomen, ki sta ga obkrožala. Čiste oblike, uporaba marmorja in skrbno načrtovani prostori pričajo o estetskih in funkcionalnih zahtevah, ki so bile postavljene pred arhitekte in gradbenike. Fontana pred vhodom, ki je bila prvotno del osrednjega prostora, danes ponovno krasi vhod in dodaja občutek urejenosti in pomembnosti, čeprav je prvotna fontana v času preureditve odstranjena.
Kljub temu, da je Hiša cvetja danes predvsem muzej in turistična destinacija, ostaja živo pričevanje o kompleksni zgodovini Jugoslavije in o osebi, ki je vodila državo skoraj štiri desetletja. Njen pomen presega zgolj zgodovinsko, saj predstavlja tudi kulturno in socialno dediščino, ki še vedno buri duhove in vzbuja nostalgijo pri starejših generacijah.