Izolsko območje, ki se nahaja med kraškim robom in modrim Jadranskim morjem, je prežeto z zgodovino, ki sega tisočletja nazaj. Vasica Korte v središču izolskega podeželja skriva mnogo zanimivih zgodb o življenju naših prednikov, ki so življenje v istrski krajini soustvarjali že pred 7000 leti. Njihovi dosežki in način življenja so nam še danes vidni skozi številne arheološke ostanke, ki pričajo o bogati preteklosti tega območja.
Kaštelir nad Kortami: Prazgodovinsko središče s pogledom na prihodnost
Eno najpomembnejših arheoloških najdišč v slovenski Istri je gotovo Kaštelir nad Kortami pri Izoli. To obsežno prazgodovinsko naselje, ki se razprostira na 1230 m², predstavlja eno večjih tovrstnih nahajališč v slovenskem delu Istre in je zagotovo predstavljalo osrednje, t. i. glavno mesto širšega teritorija. Kaštelir sodi med največja gradišča obalnega dela Šavrinskega gričevja. Življenje na tem območju je cvetelo vsaj od poznega neolitika do rimske dobe, kar pomeni obdobje približno 5.000 let.
Naselbina je bila skrbno načrtovana in je bila razdeljena na dva glavna dela: t. i. glavno mesto ali akropolo in spodnje mesto. Na skrajnem vzhodnem delu je glavno mesto zaščiteno s kamnitim obrambnim nasipom, ki je bil v preteklosti verjetno še bolj izrazit. Na enak način je bila akropola zaščitena z obzidjem, ki je danes vidno kot kamnit nasip. Ostali deli naselbine so bili varovani z naravno strmino pobočja, kar je nudilo dodatno varnost prebivalcem.
Na akropoli so prebivali pomembni člani tedanje skupnosti, ki so opravljali tako posvetne kot tudi kultne dejavnosti. Pred vhodom v akropolo so bile običajno locirane kovaške delavnice, kar nakazuje na pomembnost obrti in metalurgije v tistem času. V spodnjem mestu so bile praviloma postavljene bolj preproste hiše. Te so imele temelje iz suhozida, zgoraj pa so bile grajene iz prepleta, ometanega z glino, in so imele dvokapno streho. Nekatere hiše so bile lahko tudi podkletene, kar je nudilo dodatni prostor za shranjevanje ali bivanje.
Najdba bronaste figurice psička iz mlajše železne dobe je ključni dokaz, ki kaže na prisotnost železnodobenega svetiščnega prostora na tem območju. Ta figurica, ki je datirana v obdobje pozne železne dobe (4. - 3. stol. pred n.š.), je danes hranjena v Pokrajinskem muzeju Koper in predstavlja dragocen vpogled v duhovno življenje takratnih prebivalcev. Spodnje mesto je služilo ostalim prebivalcem, ki so v hlevih in oborih gojili tudi živino, kar potrjuje kmečko naravo naselbine.
Pot "MED KRAŠKIM ROBOM IN MORJEM" ponuja edinstveno priložnost za spoznavanje gradišč slovenske Istre, saj se začne v Socerbu, nadaljuje mimo Hrastovelj in vodi do Kaštelirja pri Kortah nad Izolo. Še bolj ambiciozna je čezmejna pot "OD KAŠTELIRJA DO KAŠTELIRJA", ki se začne pri Kaštelirju pri Kortah, nadaljuje mimo piranskih solin, prečka nacionalno mejo pri reki Dragonji in mimo vasice Kaštel, gradišča Kaštelir pri Novi vasi ter arheološkega najdišča Sv. Martin v Tarski vali konča pri Poreču. Ta povezava poudarja kulturno kontinuiteto in prepletenost regije skozi tisočletja.
Simonov zaliv: Razkošje rimske vile ob obali
Poleg prazgodovinskih ostankov, Izola ponosno razkazuje tudi bogastvo iz rimskega obdobja. Najbolj znano arheološko najdišče iz tega časa je Simonov zaliv, ki svoje ime dolguje nekdanji cerkvici sv. Simona, ki je nekoč stala na tem mestu. V prostranem zalivu ležijo ostanki obmorske vile, imenovane villa maritima, skupaj s pripadajočim pristaniščem. Ta impozantna vila je bila zgrajena med letoma 25 in 10 pr. n. št., kar jo postavlja v čas zgodnjega rimskega cesarstva.
Villa maritima je bila zasnovana kot kompleks, ki je združeval reprezentančne bivalne prostore z gospodarskimi in pristaniškimi objekti. Bivalni deli vile so se raztezali na območju kar 3000 m² in so bili skrbno razporejeni okrog osrednjega notranjega dvorišča. Ta postavitev nakazuje na željo po zasebnosti in udobju, značilnem za rimske bogataše. Med letoma 50 in 70 n. št. naj bi bili nekateri prostori vile opuščeni, kar lahko nakazuje na spremembe v uporabi ali morda na kakšen dogodek, ki je vplival na njeno delovanje.
Danes se na tem območju pod vodstvom Univerze na Primorskem razvija arheološki park, ki omogoča obiskovalcem vpogled v življenje rimske elite. Na ogled so skrbno ohranjeni zidovi stanovanjskega dela, ki so bili odkriti v 20. stoletju. Na severnem delu parka je mogoče občudovati delno rekonstruiran talni mozaik, ki pričara nekdanjo razkošnost vile. Na jugu pa se nahaja hodnik, ki je povezoval bivalne prostore z območjem pristanišča, kar omogoča razumevanje celotne funkcionalnosti kompleksa.
V Walesu odkrili mini Pompeje: Odkrili osupljivo rimsko vilo!
Najdbe iz Simonovega zaliva, kot so opisane v številnih znanstvenih publikacijah, med drugim v delih E. Boltin, S. Groh in H. Sedlmayer ter S. Karinja in P. Čerče, potrjujejo pomen tega območja kot pomembnega rimskega pristanišča in rezidenčnega centra. Raziskave, ki so potekale v letih 2008-2010, so osvetlile številne podrobnosti o gradnji, uporabi in končnem opuščanju te izjemne rimske vile. Poudarek na raziskavah v Viližanu in Simonovem zalivu ter primerjava z drugimi rimskimi pristanišči v Izoli kaže na širši pomen rimske infrastrukture ob obali.
Širši kontekst istrskih arheoloških najdišč
Arheološka najdišča v Izoli, kot sta Kaštelir nad Kortami in Simonov zaliv, niso osamljeni pojavi, temveč del širšega arheološkega mozaika slovenske Istre in širše regije. Pot "OD KAŠTELIRJA DO KAŠTELIRJA" lepo ponazarja povezanost teh najdišč in kulturno kontinuiteto, ki sega od prazgodovine do rimskega obdobja in naprej. Kaštelir pri Novi vasi in arheološko najdišče Sv. Martin v Tarski vali, omenjena ob poti, prav tako pričajo o bogati zgodovini območja.
Raziskave na teh območjih, kot jih dokumentirajo objavljena dela, omogočajo vpogled v različne vidike življenja naših prednikov: njihovo graditeljsko tehniko, obrtne dejavnosti, gospodarsko organizacijo, obrambne strategije in duhovno življenje. Figurica bronastega "Kašlerskega goniča" iz Kaštelirja pri Kortah je le eden od številnih artefaktov, ki nam dajejo namige o verovanjih in simbolih, ki so bili pomembni v železni dobi.
Pomen raziskav, ki potekajo na teh območjih, je neprecenljiv za razumevanje zgodovine in razvoja območja slovenske Istre. Znanstveni prispevki, ki obravnavajo najdbe iz Viližana in Simonovega zaliva, ter raziskave rimskih pristanišč v Izoli, poudarjajo pomen teh lokacij za rimsko gospodarstvo in trgovino. Razumevanje teh starodavnih naselij in njihovih povezav nam omogoča, da bolje razumemo ne le preteklost, temveč tudi sedanjost in prihodnost te bogate kulturne krajine.
tags: #arheolosko #najdisce #v #izoli