Uvod v razvoj lokalnih turističnih organizacij
Krajevne skupnosti, organizirane za eno ali več posameznih naselij, predstavljajo temelj lokalne samouprave. Njihov razvoj in delovanje je tesno povezano z izvoljenimi sveti krajevnih skupnosti, ki jih sestavljajo predstavniki volilnih upravičencev s stalnim prebivališčem na določenem območju. Mandat članov sveta se časovno ujema z mandatom članov občinskega sveta, kar zagotavlja usklajenost lokalnih politik. Svet krajevne skupnosti izmed sebe izvoli predsednika, ki usmerja delovanje. V okviru svojih pristojnosti, ki jih določajo zakoni in občinski proračun, krajevne skupnosti samostojno opravljajo naloge. Ta strukturna podlaga je ključna za razumevanje zgodovine in delovanja turističnih društev, kot je Turistično društvo Most na Soči, ki so se skozi leta razvijala v dinamičnem okolju.
Začetki organiziranega turizma v Zgornjem Posočju
Pobudo za organizirano spodbujanje turizma v Zgornjem Posočju je leta 1989 prevzel tedanji Sekretariat za gospodarstvo občine Tolmin. Sestavljen je bil iniciativni odbor, ki je 19. februarja 1990 v Bovcu sklical ustanovno skupščino. Tako je 16. avgusta 1990 ob vpisu v register društev nastala Turistična zveza združenih krajevnih skupnosti Posočja (TZGP), ki je združevala že dvaindvajset članic. TZGP je zaživela v prelomnih časih slovenske zgodovine, ko se je rojevala nova država. Prvi predsednik Žarko Rovšček jo je vodil dva mandata. Funkcijo tajnika, skozi delovno mesto svetovalca za turizem, je omogočala tedanja Občina Tolmin, do leta 1997 pa jo je opravljal Miloš Batistuta. Financiranje je potekalo iz sredstev turistične takse. TZGP je bila prva v Zgornjem Posočju, ki se je organizirano usmerila v pospeševanje turizma.
Ambiciozni programi in mednarodno sodelovanje
Program TZGP je bil široko in smelo zastavljen, z osredotočenostjo na agresivno promocijo z namenom dviga prihodkov od turistične dejavnosti. Začetki so zahtevali ustvarjanje promocijskega materiala iz nič. Že leta 1991, v času Svetovnega prvenstva v kajaku in kanuju na Soči, je TZGP izdala promocijsko mapo in monografijo "Soča od izvira do morja". V sodelovanju s Centrom za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije in z Območno gospodarsko zbornico za severno Primorsko, je Gornje Posočje promovirala na več deset mednarodnih sejmih in borzah letno. Kot zastopnica celotnega Posočja se je TZGP leta 1991 vključila v projekt "Julijske Alpe", ki je spodbujal skupno tržno nastopanje štirih turističnih centrov: Bleda, Bohinja, Kranjske Gore in Bovca. Že naslednje leto je promocijsko prodrla na Koroško in v Furlanijo Julijsko krajino.
Prestrukturiranje in nove poti delovanja
V letu turizma 1994 sta Turistična zveza Slovenije in Ministrstvo za gospodarske dejavnosti začela s priprave na zakon, ki bi sistemsko uredil področje turizma. Ker je dolina Soče izpolnjevala pogoje za oblikovanje turistične regije, si je TZGP prizadevala za preoblikovanje v regionalno turistično organizacijo. Vendar pa se je Občina Tolmin takrat razdelila v tri nove občine: Tolmin, Kobarid in Bovec. Turistična taksa je postala prihodek občin, kar je bistveno otežilo pogoje delovanja za TZGP. Od takrat naj bi jo financirale občine z dotacijami. Leta 1997 je Občina Bovec dokončno odstopila od skupne promocije. V tej situaciji so župani vseh treh občin, na pobudo Upravne enote Tolmin, podprli oživitev TZGP. Sklicana je bila skupščina, sprejet je bil nov statut in izvedene so bile volitve. Novi predsednik je postal Janko Humar, za tajnico pa je bila imenovana Mojca Rutar. Tega leta se je v Posočju zgodil velikonočni potres, ki je dodatno zaznamoval regijo.
Nov Zakon o turizmu in vloga lokalnih turističnih organizacij
Novi Zakon o pospeševanju turizma iz leta 1998 je dal podlago za oblikovanje lokalnih turističnih organizacij (LTO) in dokončno razmejil društveno od poslovno usmerjene turistične dejavnosti. Posoške občine niso bile zainteresirane, da bi se TZGP s svojimi izkušnjami preoblikovala v skupno LTO. Zaradi nastale situacije je leta 1999 Janko Humar odstopil z mesta predsednika. Na izredni volilni skupščini so predsedovanje zaupali Mojci Rutar, tajniška dela pa je prevzela Karla Kofol. V letu 1999 je TZGP vzpostavila spletno stran s predstavitvijo Posočja v štirih jezikih. Vključila se je v obe lokalni turistični organizaciji. Program delovanja, ki je temeljil na širjenju in poglabljanju dosedanjega dela, je zveza strnila v štiri sklope, ki so podlaga za letne programe dela zveze še danes.
Vključevanje društev in promocija lokalne dediščine
V pisano paleto aktivnosti je TZGP pospešeno vključevala društva, ki so s tem dobila možnost promocije lastnega dela. Pripravila je več izobraževanj, pomagala pri razpisih, soorganizirala različna srečanja, strokovne ekskurzije in usposabljanja, tudi za lokalne turistične vodnike. Posebno skrb je posvečala nagrajevanju in priznanjem turističnim delavcem za prostovoljno delo. Spodbujala je turistično delovanje in vzgojo otrok od predšolske stopnje dalje. Želja članic zveze po srečevanju, spoznavanju in druženju je segla tudi med zamejska društva pro loco od Kanalske doline preko Rezije, Terskih in Nadiških dolin ter vzdolž Soče vse do Jadrana. Zaradi te dejavnosti so jo v slovenskem prostoru označili za "nekaj posebnega". Zlasti po letu 1999 je TZGP intenzivirala udeležbo na promocijskih predstavitvah in izmenjavah obiskov na prireditvah.
Vodstvo in razvoj Turističnega društva Most na Soči
Leta 2005 so članice TZGP na volilni skupščini Mojci Rutar potrdile predsedovanje še za štiri leta. Leta 2009 je dolgoletna predsednica Mojca Rutar zaključila predsedovanje. Na redni letni skupščini je bilo izvoljeno pomlajeno vodstvo: Mateja Čujec za predsednico, Maša Klavora za podpredsednico in Silvana Carli za tajnico. Podpredsednico je zaradi nezdružljivosti funkcij nadomestila Barbara Podpečan Jesenšek, ki ji je bilo na redni skupščini leta 2013 zaupano mesto predsednice. Kot podpredsednica je nastopila Alenka Zgaga. V TZGP je bilo tedaj vključenih 35 turističnih in drugih društev, povezanih s turizmom, na območju občin Tolmin, Kobarid in Bovec. V utečeni program delovanja je zveza leta 2013 umestila še obsežno večdnevno prireditev "Puntarski dnevi". Prvo leto je bila delno financirana iz sredstev Evropskega sklada za razvoj podeželja in Republike Slovenije. Zvezo sta za svojo krovno organizacijo izbrali še dve društvi, tako da jih sedaj združuje sedemintrideset (37). TZGP je uveljavljena društvena organizacija, ki igra vidno vlogo v regionalnem in slovenskem prostoru. Na svoji 25 let dolgi poti se je morala nenehno prilagajati novostim v zakonodaji, ki jih je narekovala novo nastala država. Čeprav je vsaj enkrat temeljito pretresla ustaljeno pot njenega delovanja, ni krenila iz svojih zastavljenih tirnic.
Olepševalno društvo pri Sv. Luciji - predhodnik današnjega društva
Olepševalno društvo pri Sv. Luciji, današnjem Mostu na Soči, je bilo ustanovljeno že davnega leta 1905. Pobudnik in ustanovitelj je bil tedanji župan, posestnik in gostilničar Anton Mikuž, ki je v urejanju kraja prepoznal tako gospodarsko kot osebno vrednost. Leta 1908 je društvo pod vodstvom Lucijana Kovačiča svojo dejavnost razširilo še na pogozdovanje. Po prvi svetovni vojni je za društveno krmilo poprijel Anton Vuga. Od leta 1947 dalje je društvo vodil legendarni Valentin Taljan - Tinčk. V tem času so nastale prve plesne prireditve na splavu na gladini jezera, ki so jih poimenovali "Beneška noč". Do leta 2000 so društvo vodili še Ivan Štulc, Ivan Mavrič, Rajko Skrt, Egon Obid, Bogomil Kovačič in Rajko Leban - nekateri krajše, drugi daljše obdobje. V njihovem času se je začelo z nasaditvijo vrb žalujk in drugimi večjimi posegi na jezerskem nabrežju ter naselitvijo vodnih ptic. Od preloma tisočletja dalje sta turistično društvo vodila Rado Taljat in Rajko Leban.
POT MIRU, PUT MIRA dolina Soče RAVELNIK & ČELO Slovenija Bovec
Aljoša Križnič in sodobno delovanje Turističnega društva Most na Soči
Marca 2018 je funkcijo predsednika prevzel Aljoša Križnič. Danes so pomembnejše točke programa društva še organizacija prireditev, urejanje širšega okolja, olajšanje dostopov obiskovalcem naravnih in kulturnih znamenitosti, predstavitev bogatih kulturno-zgodovinskih in naravnih znamenitosti ter širitev možnosti za fizično in duhovno rekreacijo. Z odprtjem kulturnozgodovinske poti z imenom "Čez most po modrost" in vodno-energijske poti "Na Most po krepkost" Most na Soči postaja pravi muzej na prostem. S projektom je predstavljena predvsem izjemna arheološka dediščina železnodobne svetolucijske kulture. Številna spominska obeležja obiskovalce opominjajo na pomembne osebnosti in dogodke kraja. Danes društvo znova vodi Rajko Leban, kar kaže na kontinuiteto in prilagajanje novim izzivom.