Brezdomstvo je kompleksen problem, ki se žal dotika vse več posameznikov in družin v naši družbi. V Mestni občini Kranj se zavedajo te problematike in si prizadevajo ponuditi celovito pomoč tistim, ki so se znašli v stiski. Ena izmed ključnih institucij na tem področju je Zavetišče za brezdomce Kranj, ki deluje kot dnevni center z nočno namestitvijo in ponuja več kot le osnovno zatočišče.
Zgodovina in namen delovanja
Zavetišče za brezdomce v Kranju je svoja vrata odprlo decembra 2008, z namenom zagotoviti pomoč osebam, ki nimajo zagotovljenega bivališča, predvsem iz območja Mestne občine Kranj in širše Gorenjske regije. Vendar pa potrebe presegajo kapacitete, saj zavetišče obratuje s polno zasedenostjo od prvega dne. To potrjuje dejstvo, da je v današnjih kriznih časih zelo težko najti rešitve, ki bi dolgoročno rešile bivanjsko stisko. Vodja zavetišča, Romina Purič, poudarja, da čeprav je maksimalna doba bivanja dve leti, nikogar ne postavijo na cesto, ko ta rok poteče, kar kaže na izjemno človeški pristop in razumevanje težkih okoliščin.
Kapacitete in ciljna skupina
Zavetišče nudi namestitev do 25 osebam, pri čemer imajo prednost občani Mestne občine Kranj. Kljub temu pa ne zavrnejo prebivalcev drugih občin, če so na voljo prosta mesta. Večina uporabnikov so moški, vendar pa se v zavetišču nahajajo tudi ženske. Program Kamra deluje kot stanovanjska nastanitvena enota z 5 posteljami in 2 kriznima namestitvama, prednost pa imajo občani Mestne občine Ptuj, z možnostjo sprejema tudi občanov drugih podravskih občin, v kolikor so prosta mesta. Zavetišče ima sicer 26 postelj, od tega 24 osnovnih in 2 dodatni, kar omogoča fleksibilnost pri sprejemanju oseb v akutni bivalni in eksistenčni stiski.
Celovita podpora in programi
Delovanje zavetišča presega zgolj zagotavljanje strehe nad glavo. V dnevnem centru se izvajajo različne aktivnosti, v katere so vključeni uporabniki, ki še kažejo interes in sposobnost za reintegracijo v družbo. To vključuje skupine za samopomoč, aktivno preživljanje prostega časa, kreativne delavnice in predavanja. Poleg osnovnih pogojev, kot so hrana in oblačila, uporabnikom nudijo tudi psihosocialno podporo in pomoč pri ponovni vključitvi na trg dela. Izvajajo tudi nadaljevalni program bivalne skupnosti na lokaciji v Lemerju, namenjen uporabnikom, ki so napredovali v psiho-socialnem okvirju, a še niso popolnoma zmožni samostojnega reševanja bivanjske stiske.
V okviru dnevnega centra se zagotavljajo tudi storitve osebne higiene, kot so prhanje, britje in striženje. Uporabniki se lahko zadržujejo v prijetnem okolju, se družijo, igrajo igre ali berejo. V zavetišču deluje tudi program "Viški hrane", ki mesečno obravnava od sto do sto dvajset uporabnikov. Dvakrat tedensko so upravičeni do "suhe hrane", kot je kruh, jogurti, sadje in zelenjava, ki jo prostovoljci in zaposleni prevzamejo od donatorjev.
Finančna podpora in donatorji
Zavetišče delno financirata Mestna občina Kranj in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. K stroškom bivanja prispevajo tudi uporabniki sami. Sredstva zavetišče pridobiva iz proračuna države, proračuna Mestne občine Kranj, evropskih sredstev, prispevka uporabnikov in drugih virov. Razdelilnica hrane pa sredstva pridobiva iz proračuna Mestne občine Kranj, proračuna države, drugih občin, prispevkov uporabnikov, donatorjev in drugih virov. Glavni donatorji hrane v Kranju so lokalni trgovski centri, kot so Mercator, Spar, Tuš, Don-Don, Biotehnični center Naklo, Lidl in Consult Commerce.
Izzivi in prihodnost
Kljub prizadevanjem, se soočajo z rastjo brezdomstva. Marjan Podbevšek, direktor Centra za socialno delo Kranj, opozarja, da življenje današnjega človeka ponuja veliko pasti, zaradi katerih se lahko ljudje v trenutku znajdejo brez strehe nad glavo. Še posebej izpostavlja ljudi, ki zaradi prenizkih dohodkov ali pomanjkanja sredstev niso sposobni plačevati računov za stanovanje, kar vodi do deložacij. Na Gorenjskem so potrebne še dodatne kapacitete, saj bi bilo smiselno razmišljati o še enem zavetišču na zgornjem Gorenjskem.
Brezdomcem v Kopru je ponujena pomoč (1. del)
Povezovanje z drugimi institucijami
V primeru, da osebe nimajo zdravstvenega zavarovanja, se jim v Kranju nudi pomoč v tako imenovani Fajdigovi ambulanti, kjer dobijo brezplačno zdravniško pomoč. Zavetišče za brezdomce v Kranju je edino na Gorenjskem, zato se vanj usmerjajo tudi osebe iz drugih občin, kot so Tržič, kjer je enajst brezdomcev, ali Radovljica, kjer so lani obravnavali enega brezdomca, ki ni sprejemal namestitve v zavetišču. V Škofji Loki pa trenutno ni prostih bivalnih enot, zato se osebe brez primernih bivališč seznanjajo z možnostjo bivanja v kranjskem zavetišču.
Zavedanje o pomenu celovite oskrbe in podpore je ključno pri reševanju problematike brezdomstva. Zavetišče za brezdomce Kranj s svojim delovanjem dokazuje, da je mogoče ponuditi več kot le osnovne potrebe, temveč tudi dostojanstvo, podporo in priložnost za ponovno vključitev v družbo.